Včeraj sem imel zanimivo debato o tem kaj pomeni, da je nekdo dober učitelj pilatesa. Je to lep ton glasu? So to mogoče izbrane besede in lepo tvorjeni smiselni stavki, ki prihajajo iz ust učitelja? So to diplome na steni? Vse to je pomembno in hkrati nič od tega.

Če vas res zanima ali je učitelj dober, poglejte njegove učence na uri. Ali vedo kaj delajo? Znajo paziti nase? Obvladajo tehniko? So odvisni od učitelja ali lahko učitelj tudi utihne ali gre iz prostora za minuto in vsi vedo kaj morajo narediti? Se besede, ki jih učitelj govori ujemajo z dejanskim stanjem v prostoru ali pa so samemu sebi namenjene. Danes opazujem, da je veliko vadečih tudi po več letih učenja 100% odvisnih od svojega učitelja. Potrebujejo nenehno opozarjanje na to kdaj naj vdihnejo in izdihnejo, ter zahtevajo demonstracijo za vaje, ki jih poznajo in jih delajo že leta.  Seveda je vse to odvisno kako učitelj dojema pilates tehniko. Veliko jih pilates razume kot še eno obliko telovadbe, kjer učitelj pokaže vajo in potem zahteva, da jo vadeči ponovijo, ob tem pa ponavlja ene in iste floskule v stilu izdih, vdih, stabiliziraj lopatice, pazi na to in ono in ob tem sploh ne opazuje, kaj se v resnici dogaja med ljudmi. Tako dojemanje pilatesa naredi več škode kot koristi.

Na zadnji pilates konvenciji, kjer sem bil prisoten kot udeleženec je več uveljavljenih učiteljev povedalo, da ljudje ki hodijo k nam na pilates ne zanima anatomija in detajli, da se po večurnem sedenju želijo samo premikati in naša naloga je, da jih spravimo v gibanje. Če imamo res opravka z ljudmi katere nič ne zanima, potem bomo res tudi po več letih učenja obsojeni na to da bomo še vedno pri vsaki uri govorili kdaj naj vdihnejo in izdihnejo.  To je preprosto podcenjevanje ljudi, ki hodijo na pilates. Moja osebna izkušnja je, da so ljudje željni učenja in jih zanima kako njihova telesa delujejo in se zavedajo, da so zaradi tega znanja tudi sami boljši pri pilatesu. Pilates je kar mnogi učitelji preprosto ne razumejo mnogo več kot samo vaje, ki jih izvajaš. Gre za učenje komunikacije s svojim telesom in učenje zavedanja o tem kaj se v tvojem telesu dogaja, ko izvajaš te vaje. To je tisto kar da spremembe in ne samo mahanje z rokami in nogami in dihanje po nekih dihalnih vzorcih. Joseph Pilates je ljudi učil samostojnosti in je pričakoval, da bodo učenje vzeli resno in si stvari, ki so pomembne tudi znali samostojno uporabljati tako na vadbi kot v življenju. Moje mnenje je, da bi nekdo, ki se resno uči pilates tehnike moral biti samostojen in ne 100% odvisen od svojega učitelja. Seveda je učitelj zelo pomemben v smislu da odloča, usmerja, popravlja, uči ampak na tak način, da uči ljudi samostojnosti. Delo z učenci, ki so samostojni in vedo kaj delajo je po mojih izkušnjah bistveno boljše kot z ljudmi, ki nenehno potrebujejo navodila kdaj naj vdihnejo in zahtevajo, da jim vedno znova demonstriram tisto kar želim, da naredijo.

Si predstavljate učiteljico v osnovni šoli, z najlepšim glasom in z največ diplomami v žepu, kako v enem letu ne bi bila zmožna naučiti otroke brati in pisati tako, da bi lahko nadaljevali učenje v višjem razredu? Ko pa bi jih naučila brati in pisati, bi to bili sposobni delati samo v njeni prisotnosti. To bi bilo za vsakega ravnatelja nesprejemljivo. V pilatesu imamo žal ogromno takih  učiteljev, ki ne vedo kaj delajo in posledično delajo pilates tehniki gromozansko škodo.

Samo rezultati štejejo in če jih nimaš potem si kot učitelj zanič in pika.